Glede na to, da je trenutno cel svet na trnih in se sprašuje kaj se bo še zgodilo (ne samo virus, še potresi), koliko časa bo to stanje trajalo in predvsem kako bodo preživeli teh nekaj tednov v karanteni, sem se odločila napisati kako se jaz osebno spopadam s tem. Mogoče bo pa komu kak nasvet prišel prav ali pa si z branjem te objave vsaj za nekaj minut pregnal dolgčas.

Na začetku tedna kar nisem mogla razumeti, kako je lahko nekaterim že po dveh dneh tako dolgčas in ne vedo kaj bi sami s sabo počeli. Ko sem nato še gledala zdravnike in ostale, ki so dejansko morali vzdrževati stike s pacienti in potencialnimi obolelimi, mi kar ni bilo jasno, zakaj se ljudje javno in naglas pritožujejo, kako ne vejo kaj bi počeli (Sploh influencerji, za katere se življenje ni nič spremenilo razen tega, da so začeli hoditi na sprehode.). Vendar, ko sem malo razmislila, sem dojela, da smo dejansko v stanju neke krize in, ker se takšna kriza ni še nikomur zgodila, ne vemo točno, kako bi se z njo spopadli. Zato je tudi nastala takšna panika in anksioznost. Nihče do sedaj nam namreč še nikoli ni tako omejil našega svobodnega gibanja. Je pa tudi res, da imamo sedaj nekaj, kar prej nikoli nismo imeli. In to je čas. Čas, ki pa je poleg zdravja nekaj kar se ne da kupiti in nam ga vedno primanjkuje.

Včasih, ko sem hodila na faks in sem imela izpitno obdobje, sem si vedno med učenjem pisala seznam stvari, ki sem si jih tisti trenutek želela početi, pa za to nisem imela časa. Večinoma so bile to kakšni filmi ali serije, ki bi jih pogledala, kakšne knjige bi prebrala, kaj bi spekla, h komu bom šla na obisk, itd… Prav tako sem si vedno kadar sem pisala dnevnik, naredila eno stran z željami v prihodnosti. Na primer: naučiti se igranja inštrumenta, dobiti dobro službo, najti dobrega moža 😉 itd… Za vsak teden sproti, pa si še vedno delam tudi sezname, kaj moram postoriti. Ti seznami so ponavadi vedno zelo obširni in se vlečejo iz tedna v teden. Na njem pa se največkrat znajdejo službene stvari, pisanje bloga, menjava posteljnine, pospravljanje omar, nabiranje zelišč za čaje, urejanje dokumentov, izdelovanje darilc, peka peciva, telovadba, sestanki, itd. Zato sem si tudi sedaj naredila en tak velik seznam, da bom te stvari opravljala tekom karantene.

Najpomembnejše, da se vam ne ”zmeša”, ko ste doma je namreč to, da si osmislite vaše dneve. To pa naredite tako, da si do ure natančno splanirate, kako bodo vaši dnevi potekali. Kako pa ste mislili, da preživijo zaporniki po več let v zaporu, ne da bi se jim zmešalo?

Prvo kar je najpomembnejše je vzpostavitev nove rutine. Določite si uro, kdaj se boste vstali in ne bodite preveč strogi do sebe pri tem, ker potem tega najverjetneje ne boste upoštevali. Naredite si zajtrk, še posebno tisti, ki tega prej niste počeli, zdaj imate čas. Pri tem ste lahko ustvarjalni, lahko poskusite nekaj novega, mogoče vam bo pa celo všeč. Po zajtrku pa si vzemite nekaj časa za razmislek, kaj bi danes počeli in si to napišite na seznam. Trik pri seznamih je ta, da ima redko kdo od nas voljo in motivacijo, da bi se tega seznama držal do potankosti. Vedno se bo namreč našlo neko opravilo vmes, ki vam bo vzelo nekaj časa in bo seznam na koncu dneva lahko ostal nepopolno odkljukan. Tekom dneva boste tudi našli nove stvari, ki jih boste dodajali na seznam za druge dneve.

Druga stvar, ki vam lahko tudi osmisli življenje, je iskanje novega hobija. Pred leti, ko sem imela absolventa in mi študentsko delo ni predstavljalo velikega napora, poleg tega pa sem preživljala manjšo življenjsko krizo, sem se odločila, da si zamislim najmanj en nov hobi, ki me bo malo zaposlil in odvrnil negativne misli. Tako sem pogledala v moj dnevnik, katere so bile moje želje, ko sem bila mlajša in videla, da jih je bilo kar nekaj takih, za katere ni bilo nikoli časa. Tako sem se v tistem letu naučila kar nekaj novih veščin in osvojila veliko novega znanja. To pa sem počela sama, brez prijateljev, saj jih nisem želela obremenjevati z mojimi frustracijami, poleg tega pa sem se naučila, kako kvalitetno preživljati čas sama s seboj. Ko sem si zapolnila čas in naredila novo rutino, sem se hkrati tudi nekako pomirila, predelala preteklost in dobila nov pogled na življenje ter dojela, da ni vse tako črno kot je izgledalo nekaj mesecev nazaj.

Mislim, da tudi zdaj ne bo popolnoma nič drugače, glede na to, da se ne moremo družiti in, da je neke vrste kriza. Je pa tudi res, da je kriza za vse in je zato vseeno malce lažje. Torej, jaz bom pogledala kaj vse sem si tekom prejšnjih let želela početi, pa tega nikoli nisem uspela narediti oz. dokončati in se bom z največjo vnemo tega tudi lotila. Tudi vi si vzemite malo časa in si zamislite, kaj bi se radi novega naučili. Nikoli ne veste, kdaj vam bo ta nova veščina ali znanje prišlo prav, pa tudi:

Kdaj boste naslednjič imeli toliko časa?