Vsak izmed nas je že kdaj doživel takšno ali drugačno krizo v življenju. Maturantje jo npr. doživljate sedaj, ko niste čisto prepričani ali bo dovolj pik za na faks in ali ste si sploh izbrali pravo življenjsko pot. Ko postajamo starejši, se nam vsaka kriza zdi hujša in nismo čisto prepričani, kaj bi lahko naredili glede tega. V nadaljevanju vam bi rada predstavila kako jaz gledam na vse te krize, stiske in obdobja v življenju; ko bi človek najraje samo zaspal in se zbudil samo, če bi bile vse težave že rešene. Same od sebe.

 

Ja, v svojem življenju sem doživela že precej težkih obdobij: od tega, da nisem prišla na želen faks do tega, da je moja najbližja in najbolj pomembna oseba skoraj izgubila življenje. Smrt bližnjega se mi zdi, da je nekaj kar najbolj zaznamuje človeka, še posebno, če je ta mlad in se mu osebnost šele oblikuje. Še danes ne vem, kaj bi rekla mladi sebi v tem obdobju. V tistem šoku pač misliš, da te nihče ne more razumeti. Ko gledam za nazaj vem, da so se mi porušile določene obrambe, ki jih človek tekom let gradi okoli sebe. Spoznala sem, kaj je dejansko pomembno v življenju in zato postala bolj zaščitniška do oseb, ki mi veliko pomenijo. Mogoče sem si tudi zato izbrala tak poklic; da bi osebam, ki jim je kdaj težko, lahko rekla: »Nisi sam/a, če me potrebuješ sem tukaj, lahko se zjokaš«.

Za to temo sem se danes odločila tudi zato, ker vem, da je trenutno v krizi kar precej prijateljev moje starosti (skupaj z mano), saj nas veliko ne ve, kaj nas čaka v prihodnosti. Kdaj nas je najbolj strah? Takrat, ko ne vemo kaj se bo zgodilo, saj tako nimamo nadzora nad situacijo. Ravno zato nas je tudi zdaj strah kako bomo naprej. Zaključili smo s študijem, kaj pa zdaj? Starši nas valda ne bodo večno gledali kako jim pojemo cel hladilnik in kurimo račun za elektriko in vodo. Pasivno smo vrženi iz popolnega udobja v ‘znajdi se’.

 

 

Tekom let sem spoznala, da na to kako bomo živeli svoje življenje, nimamo popolnega vpliva. Takoj, ko je v situacijo vpletena druga oseba, je zaključek odvisen tudi od nje. Lahko pa imamo popoln vpliv na svoje počutje, vedenje in dejanja. Sama nisem mogla povsem vplivati na to na kateri faks bom sprejeta, sem pa lahko spremenila svoje mišljenje glede tega. Maturantje, vse bo še v redu. Danes vem, da če se stvari ne bi odvile tako kot so se, vam najverjetneje ne bi podajala mojih psiholoških uvidov :). Pa tudi glede drugih kriz, ki jih imamo v življenju; naj bo to padec letnika, prekinitev zveze, izguba službe, prijatelja… Pomembno je, da se naučimo zanesti nase, da si zaupamo, da bomo dovolj močni, da bomo prebrodili kakršno koli oviro, ki nam jo življenje ponudi. Prav tako pa je pomemben čas. Vzemite si dan ali dva, da ne delate ničesar in da ste malce sami s sabo. Pustiti si moramo, da se odpočijemo, prebolimo, prespimo in ozdravimo. Nato pa z novimi močmi naprej.

Mamo to!

 

When it hurts – observe. Life is trying to teach you something. (Anita Krizzan)