Velikokrat so mi prijateljice rekle, da je njihov največji strah, ko se prepirajo s fantom to, da jih bo pustil – čeprav so se sprli zaradi popolnoma nepomembne stvari. Ja, mogoče pa ni bilo vse tako nepomembno. Velikokrat, ko z nekom živimo, kopičimo in v sebi zadržujemo vse mogoče. Predvsem se velikokrat zadržujemo takrat, ko nas pri nekomu nekaj moti in to počnemo vse do tedaj, ko imamo dovolj. Ta dovolj pa je lahko samo to, kako je oseba iztisnila zobno pasto ali pa obrnila wc-papir. Seveda je potem temu primerna tudi interpretacija prepira. Punca nadere fanta, ker ni prav obrnil vrečke za smeti in njemu se seveda to zdi absurdno. »A se je treba zarad te vrečke tok dret? Res nisi normalna majkemi«. Ker punca ponavadi ne ve, da je njena reakcija izvirala iz drugega problema, se ali krega naprej, kjer gre za spopad egotov (kdo dlje zdrži, kar velikokrat vodi v ignoriranje) ali pa se ponižno opraviči in idemo dalje v kopičenje.

Kaj pa tam ko prepirov ni? Kolikokrat slišimo ta stavek: Medve z mamo sva najboljši prijateljici, nikoli se ne skregava. Ali pa: moj mož/žena me bo podprl/a in ljubil/a pri vsem kar bom naredil/a. Razloga sta ponavadi dva: ali osebama, ki se nikoli ne prepirata njun odnos ni dovolj pomemben, da bi razrešili stvari, ki jih pri drugem motijo ali pa, da si osebi iskreno ne upata povedati, kaj jih moti. Ker, kaj je največji strah ljudi, ki so vedno z nekom v zvezi? To, da bi ostali sami.

Pa veste kaj? Biti nekaj časa sam sploh ni tako slabo. Zjutraj se zbudiš naspan, ker ni noben smrčal poleg tebe, ne rabiš se kregat, kdo bo kaj plačal, kako se bo kaj razdelilo, imaš popolno svobodo pri gledanju filmov za odrasle in za drugimi lepotci/lepoticami, da ne govorim o žuranju in preživljanju časa s prijatelji. Pa da ne bom delala reklame za samske, kar sem hotela napisat je bilo v bistvu to, da se moramo po prepirih (ki so včasih dobrodošli, da skrite težave pridejo na dan) znati tudi pobotati.

Punce, jasno povejte fantom glede česa vam je težko. Fantje, vsak vaš pravi prijatelj bo izredno vesel, če mu boste kdaj pojamrali in ga povprašali za nasvet, kako se on spopada s svojimi težavami. Takšni pogovori vedno samo utrdijo prijateljstvo. Starši, povejte svojim otrokom, kaj delajo narobe – vi ste edini, od katerega bodo kdaj prejeli resnično in iskreno kritiko in le tako bodo lahko odrasli v bolj zrelo osebo. Predvsem pa; vsi, ki v tem trenutku berete tale razpotegnjen blog: pomislite zdaj na osebo, ki vam je najljubša na tem svetu in ji tecite povedat, da jo imate radi točno tako kot je 🙂

Eva