Ste se kdaj vprašali, zakaj ste se v določeni situaciji odločili tako kot ste se? Če na primer pomislite: kaj ponavadi vzamete zraven ocvrtega sira? Na voljo imate slastno standardno tatarsko omako, katere okus že poznate in pa zelenjavni namaz; ne veste sicer kaj je notri, pa tudi na videz ne zgleda pol tako dobro kot tista omaka. Ampak, je pa zdrava. Kaj vzamete? Ja, seveda ne namaza. Relativno isti postopek je pri izbiranju prijateljev in partnerja. Torej, na podlagi česa se odločamo?

Skoraj vedno izbiramo na podlagi tega, kar nam je bilo v preteklosti prikazano kot nekaj varnega. Od doma smo namreč navajeni določenih vzorcev, ki pa niso nujno vedno ‘zdravi’ in varni, so pa poznani. To je glavni razlog zakaj toliko deklet in fantov izbira svoje partnerje glede na svoje starše. Vedno bomo izbrali nekoga, ki nam daje občutek varnosti; nekaj, kar bo zagotovo v redu, saj so bile tudi naše izkušnje v preteklosti takšne. Če pogledate na primer svojo mamo in očetovo mamo. Ali sta si kaj podobni? Vsa ta nesoglasja med taščami in snahami pa tudi med tasti in zeti, niso kar tako naključna. Velikokrat prihaja do teh nesoglasij ravno zato, ker imajo partnerji zelo podoben karakter našim staršem. Neka starejša gospa mi je zadnjič rekla, da vidi v svoji snahi mlado sebe. Pogosto ji želi, da bi hitreje prišla do nekaterih spoznanj, za katere je ona potrebovala celo življenje. Ampak snaha to razume kot vmešavanje in neodobravanje njenih dejanj. Koliko manj prepiranja bi bilo med dvema generacijama, če bi ta koncept razumeli vsi zeti, snahe, tašče in tasti?

Ali se vam je kdaj zgodilo, da ste spoznali dve osebi (ni nujno, da hkrati): prva je bila inteligentna, dokaj skulirana oseba, na kavi z njo vam je bilo prijetno pa tudi opazili ste, da ste ji všeč. Druga oseba, izredno simpatična in lepa, vam takšnih signalov ni dala. Se je pa okoli nje dogajala cela drama – glede njenih nerazrešenih težav z bivšimi, s starši… Ampak pri tej osebi ste začutili nekaj v telesu, neko privlačnost, srce je bílo hitreje. Se spomnite zdaj na sir in tatarsko? Princip izbire je tudi tukaj podoben; izbrali bomo tisto hrano/osebo, kjer se nam cedijo sline oz. čutimo neko vznemirjenje, adrenalin. Naši možgani sicer že v delčku sekunde točno vedo kaj je dobro za nas, ampak naš nagon, hormoni in naučeni vzorci preko vzgoje ponavadi prevladajo nad treznim razmišljanjem. Ravno zato je tako težko spreminjati naše naučene vzorce in navade (npr. prenašanje nasilja in alkoholizma iz generacije v generacijo).

Nasveti:

 Tisti, ki še iščete nekoga s katerim boste preživeli svoje življenje: ustvarite si scenarij, kaj si v prihodnosti želite od vašega življenja (otroke, avanture, kariero…), šele nato si izberite osebo, ki bo temu življenju kos. Tako kot se izbira igralce za določeno vlogo; ni vsak primeren za določen žanr. Res ni prijetno po nekaj letih spoznati, da oseba s katero si si predstavljal svoje življenje, temu scenariju ni dorasla. Manifestacija je zame res ena močna zadeva. Če verjamete v pozitiven razplet, potem ni drugega kot to, da se bo vse dobro izšlo. Mogoče se v tistem trenutku to ne zdi tako, ampak če pogledate svoje življenje za nazaj, bi kaj spremenili? In, če bi to spremenili mislite, da bi bili danes tam kjer ste? Če mislite, da bi mogli takrat nekaj spremeniti, pa naredite to danes. Ta trenutek. Ne vztrajajte v nesreči.

Pari, ki ste že dolgo skupaj in ste kljub medsebojnim razlikam, našli nek skupni jezik: gojite to vez še naprej, veliko se pogovarjajte, vztrajajte in si zaupajte, če kdaj nastopi kakšna težava. Vedno namreč obstaja rešitev za določen problem. Če si že na začetku zveze jasno drug drugemu poveste kaj je za vas ‘deal breaker’ in se držite mej, ki sta si jih s partnerjem zastavila, potem bodo vsi problemi v zvezi lažje rešljivi. Če pa komunikacija že na začetku zveze šepa, če partnerja ne vesta pri čem sta in to negotovost vlečeta skozi leta, se bo slej ko prej nekje zalomilo. Vedno lahko popravite nekaj kar vas v zvezi moti. Seveda morata biti oba partnerja za to. Če se trudi in napreduje samo en, potem je to nesmiselno in je potrebno tudi to nasloviti. Vedno pravim, da nikoli ni prepozno za korenite spremembe. Ali je to zamenjava službe, stanovanja, pa tudi partnerja. Živeli boste relativno dolgo. Ali si res želite svoja zadnja leta preživeti nesrečni in neizpopolnjeni?