Psihoblog

Sem Eva, srednješolska psihologinja, ki v prostem času rada tudi kaj napišem. Od vedno sem bila namreč zelo klepetavo dekle, ampak sem se z leti naučila, da vsak ne želi slišati vsega, kar se ga tiče. Ljudje imamo na splošno radi dramo. Seveda takšno, ki se ne nanaša na nas, ampak na nekoga drugega. Rada delim svoje mnenje, predvsem tistim, ki ga tudi želijo slišati. Ker pa ne vem, kdo je resnično zainteresiran za moja ”predavanja”, je tale blog kot nalašč za vse, ki želijo izvedeti kaj več o samem sebi, o naši podzavesti in o vedenju drugih okoli nas. Tu bom pisala o tem, kar sem 5 let intenzivno študirala, se izpopolnjevala na tečajih in poletnih službah – Psihologiji. Zadnjih 12 let je to nekaj s čimer se ukvarjam praktično vsak dan svojega življenja, tako profesionalno kot v svojem prostem času. Tekom dela v zaporu in zdravstvenih ustanovah sem spoznala ogromno ljudi, od katerih sem prejela kar nekaj življenjskih lekcij, ki so mi spremenile pogled na svet in si včasih želim, da bi to doseglo še koga. Kot svetovalna delavka in učiteljica psihologije se vsak dan srečujem z mladimi in njihovimi starši, kar še dodatno krepi moje znanje in védenje, o današnji vzgoji in vedenju otrok in mladostnikov.